Predstavitev največjega študentskega športnega dogodka

Predstavitev največjega študentskega športnega dogodka

Univerzijade so velika mednarodna več-panožna športna tekmovanja namenjena športnikom študentom z vseh celin. Univerzijade potekajo vsake dve leti. Univerzijade so več kot le športni dogodki. Univerzijade odražajo moto Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU) »Odličnost v umu in telesu« ter poleg športnega, izpostavljajo tudi izobraževalni in kulturni vidik. Poleg promocije športa in športne odličnosti je smoter univerzijad promocija mednacionalnega in medkulturnega sodelovanja ter izmenjave izkušenj in doživetij študentov in vseh delov sveta.

UNIVERZIJADA: UNIVERZA + OLIMPIJADA

Beseda »univerzijada« je skovanka iz dveh besed: besede »univerza« in besede »olimpijada«. Že sama beseda univerzijada tako govori o tem, da so univerzijade namenjene športnikom študentom.

Univerzijade organizira Mednarodna univerzitetna športna zveza – FISU, v katero je združenih 164 nacionalnih univerzitetnih športnih organizacij (www.fisu.net). Univerzijado pogosto imenujejo tudi »Svetovne univerzitetne igre« ali »Svetovne študentske igre«.

Pobuda za organizacijo svetovnih študentskih športnih iger se je pojavila še pred ustanovitvijo Mednarodne univerzitetne športne zveze leta 1949. Francoz Jean Petitjean je bil organizator niza mednarodnih univerzitetnih športnih dogodkov, ki so se začeli leta 1923 pod nazivom Mednarodna univerzitetna tekmovanja.

prva unevrzijada

Prva univerzijada, kot jih poznamo danes, je bila organizirana s strani FISU leta 1959 v Torinu v Italiji. Do današnjega dne je bilo organiziranih 29. poletnih in 28. zimskih univerzijad.

V spodnji tabeli so nanizana leta in lokacije izvedbe univerzijad od leta 1959 do danes:

Letnica

Št.iger

Poletna univerzijada

Št.iger

Zimska univerzijada

1959

I

Turin, Italija

 

1960

 

I

Chamonix, Francija

1961

II

Sofia, Bolgarija

 

1962

 

II

Villars, Švica

1963

III

Porto Alegre, Brazilija

 

1964

 

III

Špindlerův Mlýn, Češkoslovaška

1965

IV

Budapest, Madžarska

 

1966

 

IV

Sestriere, Italija

1967

V

Tokyo, Japonska

 

1968

 

V

Innsbruck, Avstrija

1970

VI

Turin, Italija

VI

Rovaniemi, Finska

1972

 

VII

Lake Placid, ZDA

1973

VII

Moscow, Sovjetska zveza

 

1975

VIII

Rome, Italija

VIII

Livigno, Italija

1977

IX

Sofia, Bolgarija

 

1978

 

IX

Špindlerův Mlýn, Češkoslovaška

1979

X

Mexico City, Meksiko

 

1981

XI

Bucharest, Romunija

X

Jaca, Španija

1983

XII

Edmonton, Kanada

XI

Sofia, Bulgaria

1985

XIII

Kobe, Japonska

XII

Belluno, Italija

1987

XIV

Zagreb, Jugoslavia

XIII

Štrbské Pleso, Češkoslovaška

1989

XV

Duisburg, Zahodna Nemčija

XIV

Sofia, Bolgarija

1991

XVI

Sheffield, Združeno kraljestvo

XV

Sapporo, Japonska

1993

XVII

Buffalo, ZDA

XVI

Zakopane, Poljska

1995

XVIII

Fukuoka, Japonska

XVII

Jaca, Španija

1997

XIX

Sicily, Italija

XVIII

Muju, Južna Koreja

1999

XX

Palma de Mallorca, Španija

XIX

Poprad / Tatry, Slovaška

2001

XXI

Beijing, Kitajska

XX

Zakopane, Poljska

2003

XXII

Daegu, Južna Korea

XXI

Tarvisio, Italija

2005

XXIII

Izmir, Turčija

XXII

Innsbruck, Avstrija

2007

XXIV

Bangkok, Tajska

XXIII

Turin, Italija

2009

XXV

Belgrade, Srbija

XXIV

Harbin, Kitajska

2011

XXVI

Shenzhen, Kitajska

XXV

Erzurum, Turčija

2013

XXVII

Kazan, Rusija

XXVI

Trentino, Italija

2015

XXVIII

Gwangju, Južna Koreja

XXVII

Granada, Španija / Štrbské Pleso & Osrblie, Slovaška

2017

XXIX

Tajpej, Tajvan

XXVIII

Almati, Kazahstan

2019

XXX

Neapelj, Italija

XXIX

Krasnojarsk, Ruska Federacija

NAJVEČJI ŠPORTNI DOGODEK ZA OLIMPIJADO

Univerzijade se po velikosti oziroma številu udeležencev uvrščajo med največje svetovne športne dogodke. Poletna univerzijada je po številu udeležencev drugi največji svetovni športni dogodek, takoj za poletnimi olimpijskimi igrami. Največje doslej zabeleženo število športnikov je bilo na  26. poletni univerzijadi v kitajskem Shenzhenu leta 2011 na kateri je sodelovalo 10.622 športnikov. Največ držav pa je sodelovalo na 22. poletni univerzijadi v Daeguju v Južni Koreji, kjer je sodelovalo 174 držav.

Kazan otvoritev

48% NOSILCEV OLIMPIJSKIH MEDALJ SO TUDI NOSILCI MEDALJ NA UNIVERZIJADAH

Mednarodna univerzitetna športna zveza vodi evidenco udeležencev in prejemnikov medalj na univerzijadah ter jih primerja z nosilci odličij z olimpijskih iger. Podatki zbrani do vključno leta 2013 kažejo, da je 48% olimpijskih medaljistov tudi nosilcev medalj na univerzijadah kar priča o tem, da so univerzijade vrhunski dogodki.

Število prejetih odličij na univerzijadah odraža velikost sodelujočih držav in je zelo podoben številu osvojenih medalj na olimpijadah.

#

Ime države

    Zlata

   Srebrna

  Bronasta

    Skupaj

1

 ZDA

501

445

399

1345

2

Kitajska

426

292

248

966

3

 Rusija

416

337

389

1142

4

Sovjetska zveza

396

322

246

964

5

Japonska

325

326

408

1059

6

Južna Koreja

222

184

211

617

7

Italija

179

186

242

607

8

Ukrajina

170

177

169

516

9

Romunija

144

127

139

410

10

Madžarska

118

97

111

326

... .....        
56 Slovenija 5 7 9 21

Univerzijade so svetovni vrhunski športni dogodki kar pričajo imena vrhunskih športnikov svetovnega kova, zlasti na poletnih univerzijadah.  Dosežki na univerzijadah so pripoznani tudi v Sloveniji – Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji predvidevajo dodelitev kategorizacije mednarodnega razreda za dosežke na poletni in zimski univerzijadi. 

Kazan ekipa

Facebook Twitter Google+ Pinterest